Knjižnica semen je eden od načinov ohranjanja biotske pestrosti kulturnih rastlin, ki temelji na brezplačni izmenjavi semen. Obstoj knjižnic semen na nekem območju krepi lokalno skupnost, omogoča izmenjavo dobrih praks in vzpodbuja varovanje ter ohranjanje avtohtonih in tradicionalnih vrst rastlin.
Knjižnice semen so se začele pojavljati kmalu po letu 2000, veliko jih ima prostor v javnih knjižnicah. Glavno vodilo in načelo knjižnic semen je promocija biotske raznovrstnosti, lokalne pridelave hrane, samooskrbe in kot se največkrat poudarja – vrnitev semen v roke ljudi, ne pa velikih agrokemičnih multinacionalk.
Zakaj splošne knjižnice?
Splošne knjižnice že dolgo niso več samo prostor, kjer se hrani in izposoja gradivo, ampak vse bolj postajajo mesto z izobraževalno, kulturno, informacijsko in socialno funkcijo, kjer se uporabniki naučijo različnih spretnosti, kot je na primer delo z računalnikom, prijava k zdravniku z e-napotnico ali tiskanje s 3D-tiskalnikom. Seveda ostaja knjižnica tudi prostor, kjer se uporabniki lahko družijo, popijejo kavo, obiščejo kulturni dogodek ali se sprostijo ob branju. Splošne knjižnice ponujajo vedno več inovativnih dejavnosti in s tem pomembno vplivajo na lokalno skupnost, v kateri obstajajo – tudi glede tem, ki niso neposredno povezane z njihovim delovanjem, kot npr. prehranjevanje, revščina, zdravje, trajnostni razvoj in dobro počutje.
Z umeščenostjo knjižnic semen v javno knjižnico želimo knjižničarji izpostaviti svojo izobraževalno funkcijo, posameznika vzpodbuditi k aktivnemu delovanju v svoji skupnosti in k ohranitvi svoje kulturne in naravne dediščine (in semena to so!), pa tudi k ustvarjanju vezi med člani skupnosti. To se sklada z našo tradicionalno vlogo in proaktivnim pristopom, ki ga sodobne knjižnice poudarjamo.