Srbska pravoslavna cerkev na Slovenskem med svetovnima vojnama

 

Kraj dogodka: Knjižnica Rogaška Slatina  |  Datum dogodka: ponedeljek, 12. marec, ob 18. uri

Vabljeni na predstavitev knjige, katere tema je aktualna tudi za naše področje, saj omenja pravoslavno cerkev tudi na področju naših krajev, konkretneje v Rogaški Slatini. Avtor knjige je dr. Bojan Cvelfar iz Celja, ki je raziskoval korenine pravoslavja na Slovenskem. Z avtorjem se bo pogovarjal Nani Poljanec.

Iz knjige: »Vzhodna krščanska cerkev se je s svojim sistemom navidezne neenotnosti in stvarne avtokefalnosti narodnih cerkva z ustanovitvijo Kraljevine SHS znašla pred novimi izzivi. Najpomembnejši med njimi je bil, kako iz šestih razdrobljenih »srbskih« cerkva ustvariti eno, narodno. Temu je takoj sledil naslednji, in sicer, kako v večnarodni in večkonfesionalni novi državi preboleti dejstvo, da pravoslavna cerkev ni več privilegirana državna cerkev (kot je bila v Kraljevini Srbiji ali Kraljevini Črni gori), ampak le ena od uradno priznanih veroizpovedi. Kljub temu da je imela še vedno tesno navezo z vladarjem (ki je vsaj v osebi kralja Aleksandra Karađorđevića zagotovo predstavljal močno osebnost), se je morala soočiti z novo realnostjo in resno konkurenco drugih cerkva, predvsem rimskokatoliške. V novih okoliščinah se je srbska pravoslavna cerkev, potem ko je dobila od carigrajske patriarhije privolitev za obnovitev patriarhije, ukvarjala predvsem sama s sabo. In ko se je z intenzivno pomočjo države v prvem desetletju nekoliko konsolidirala, kar se je pokazalo s sprejetjem zakona in ustave o srbski pravoslavni cerkvi, je lahko začela tudi ostreje nastopati. Najbolj očitno je to počela v t. i. konkordatski krizi. To je bilo obdobje »močnega« patriarha Varnave Rosića, ki je prav v noči po glasovanju o konkordatu v narodni skupščini zatisnil oči, za nekatere v skrajno sumljivih okoliščinah. Kako nepripravljena je bila srbska pravoslavna cerkev na kompromise, se je pokazalo tudi v trmoglavem vztrajanju pri julijanskem koledarju. V državi so se vlade menjale kot po tekočem traku, s tem pa tudi ministri ver, ki so jih večkrat nadomeščali »pomembnejši« kolegi. S šestojanuarsko diktaturo je prišlo do ukinitve tega ministrstva – s čimer se je pokazal realen odnos države (kralja) do tega sicer izjemno pomembnega vprašanja.« (vir: Modrijanova knjigarna).